Pred nekaj dnevi je Steve Jobs, vodja uprave podjetja Apple in eden najbolj uspešnih in prodornih menedžerjev, hkrati pa tudi tehnološki guru, predstavil novi izdelek, tablico z imenom iPad. Že dolgo pred samo uradno predstavitvijo se je ugibalo o imenu produkta, o samih karakteristikah in vplivu na še večje utrjevanje uspešnega kalifornijskega podjetja na trgu tehnoloških pripomočkov. Kot je to pač v navadi pred vsako predstavitvijo novega Applovega izdelka. Predstavitvi so sledili mešani občutki, predvsem so prevladovali komentarji, da Apple tokrat ni navdušil. Sedaj ko so prvi odzivi mimo, je čas, da si pogledamo, kakšne so ocene tablice iPad pri vplivih na okolje.

V okoljsko naravnanih odzivih se Applovemu iPadu vsekakor priznava uporabo LCD zaslonov, katerih zadnji del je iz LED-diod, kar pomeni predvsem manjšo porabo energije in s tem daljšo življensko dobo baterije. iPad bo brez napajanja zdržal kar deset ur, kar je precej za takšno napravo. To je nekako v povprečju dve do tri ure več kot zdrži navaden notesnik ali namizni računalnik. Ampak teh deset ur je še vedno precej manj od Amazonovega bralnika knjig Kindle, kateremu naj bi iPad predstavljal glavno konkurenco. Vendar pri Applu dodajajo, da je iPad več kot le bralnik e-knjig, e-časopisov in e-revij.

Tudi karakteristike iPadove baterije se ocenjujo kot dobre. V dobi petih let se jo lahko napolni do 1000-krat, a bo še vedno imela kar 80% originalne kapacitete za polnjenje. Poleg tega pa bo baterija zdržala kar trideset dni v stand-by funkciji. To pomeni, da je s tem zaradi možnosti daljše uporabe izdelka zmanjšan vpliv izdelka na okolje. Res pa je, da je baterija vgrajena v napravo, zato je za uporabnika, ki je sam ne more menjati, menjava precej bolj zapletena.

Verjetno ena bolj spodbudnih novic, ki se tičejo vpliva izdelka na okolje, je ta, da iPad ne bo vseboval arzena, živega srebra, bromiranih zaviralcev gorenja in PVC-jev, hkrati pa je aluminij in steklo iz ohišja možno brez velikih zapletov reciklirati. To je tudi ena od obljub in napovedi Appla organizaciji Greenpeace, ki se zavzema, da bi nevarne snovi izginile iz električnih naprav. To je še posebej pomembno, saj nimajo ne izdelovalci električnih pripomočkov, prodajalci in vlade izdelanega konkretnega načrta, kako bi čim bolje in v čim večjem obsegu zbrali odslužene naprave. V slednjih je še vedno najti neverjetno veliko nevarnih snovi, takšne naprave pa večinoma končajo v revnejših državah v razvoju, kjer so njihovemu škodljivemu vplivu izpostavljeni lokalni prebivalci. Tukaj letijo na Apple tudi glavni očitki, saj še vedno ni razkril poročila o vplivih iPada na okolje, hkrati pa ga še ni dodal v svoj načrt za recikliranje. Prav tako se še ne ve, koliko procentov naprave se bo dalo dejansko reciklirati.

Tako da lahko zaključimo, da se zaenkrat še ne ve, kakšen bo prispevek iPada in Appla h problematiki kopičenja odpadnih elektronskih naprav. Poleg tega pa se od kalifornijskega podjetja pričakuje, da zmanjša uporabo materialov pri pakiranju ter zniža porabo energije pri pošiljanju izdelka. A ocene gredo vendarle v smer, da ima Apple s svojim iPadom za svoje izboljšave še kar nekaj časa. Še posebej pri naslednjih in dopolnjenih verzijah. Poleg izboljšav na področju uporabnosti in prijaznosti do uporabnika, tudi seveda na področju vpliva izdelka na okolje.

Ampak gotovo pa je, da kakorkoli se analizira iPad in podobne izdelke, so le-te težko označi kot popolnoma okolju prijazne. Lahko so samo manj škodljivi, saj že sama proizvodnja le-teh predstavlja ogromen vpliv na okolje, veliko energije pa se porabi tudi pri samem transportu teh naprav. Takšne naprave vsebujejo dragocene in redke materiale, ki se jih ponavadi pridobiva v državah v razvoju, kjer je spoštovanje okoljskih predpisov velikokrat nezadostno. iPad pa kot kaže tudi ne bo zamenjal naprav, ki so v uporabi že sedaj, ampak bo predstavljal samo še en dodaten tehnološki dodatek, katerega vpliv na okolje bo odvisen predvsem od okoljske zavednosti uporabnika in zmožnosti podjetja, da v čim večji meri zbere odslužene naprave in jih ponovno razgradi.