V Evropski komisiji so brez večje razprave v kolegiju komisarjev, z izdatno pomočjo predsednika komisije Emanuela Barossa in s proceduralnim trikom pisne procedure sprejela predlog komisarja za zdravje Johna Dallija, ki omogoča sajenje gensko spremenjenega krompirja, bolj znanega pod imenom amflora. Slednjega je razvila nemška kemična korporacija BASF, uporabljalo pa se naj bi ga v industrijske namene in pri pridobivanju škroba za krmo. V okoljevarstvenih organizacijah opozarjajo, da lahko uvajanje gensko spremenjenih organizmov v okolje s pomočjo izkoriščanja birokratskih postopkov pomeni nevaren precedens. Gensko spremenjen krompir amflora je tudi prvi gensko spremenjeni organizem, za katerega bo Evropska unija dovolila uporabo v komercialne namene.

Amflora vsebuje gen, ki je odporen na določene antibiotike, kar pomeni, da lahko njegov vnos v okolje poviša odpornost bakterijskih organizmov celo na življensko pomembna zdravila, med drugimi tudi na zdravila, ki se jih uporablja za zdravljenje tuberkuloze. Dovoljenje za gojenje amflore tako tudi krši zakon Evropske unije, ki od leta 2004 prepoveduje sajenje poljščin, ki vsebuje na antibiotike odporne gene, saj bi lahko to resno ogrozilo okolje in zdravje ljudi.

Zato je odločitev Evropske unije toliko bolj nerazumna. Znano je, da so genetsko spremenjeni organizmi nevarni za zdravje ljudi, okolja in živali. Hkrati pa ne morejo vplivati na prehransko varnost in odpravo lakote v svetu.

Kar 60% prebivalcev Evropske unije zavrača genetsko modificirane organizme, ponekod, na primer v Nemčiji je ta delež še večji – kar 80%. Vse to kaže na odločno nasprotovanje multinacionalkam, kot so Monsanto, Basf in Pioneer, in vladam, ki skušajo skozi zadnja vrata in brez javne razprave v prehranski sistem uvesti gensko spremenjene organizme.