Klimatske spremembe, ki vplivajo na pogostejše pojavljanje neviht, daljšajo sušna obdobja in destabilizirajo prehransko varnost, najbolj vplivajo na ljudi z globalnega Juga. Klimatske spremembe pa imajo različen vpliv tudi znotraj družb držav v razvoju, saj je veliko večja verjetnost, da bodo žrtve klimatskih sprememb ženskega spola in ne moškega. Novo poročilo z naslovom »Spol in agenda klimatskih sprememb« ugotavlja, da je med klimatskimi begunci, torej tistimi, ki so morali zapustiti svoje domove zaradi spreminjanja podnebja in njihovega okolja, kar 80% žensk oziroma 20 od 26 milijonov. Ženska okoljska mreža (Women's Environmental Network) tako še poroča, da zaradi ekstremnih vremenskih pojavov vsako leto umre kar 10 tisoč žensk. Žrtev moškega spola je za kar polovico manj.

Ta tema je na današnji dan, ko praznujemo dan žena, še toliko bolj pomembna. Žensk v naravnih katastrofah umre tudi do petkrat več. Tako je bilo tudi leta 1991, ko so v bangladeškem ciklonu ženske umrle predvsem zato, ker niso znale plavati, so bile manj okretne zaradi tradicionalno zapovedanih oblačil, poleg tega pa so svoje domove zapustile kasneje kot moški. Slednji so se lahko na pretečo nevarnost v primeru ciklona med seboj opozorili, saj se že tradicionalno zbirajo na trgih in javnih prostorih, kamor ženske zaradi družbenih norm nimajo dostopa. Tako pri britanski londonski Ženski okoljski mreži opozarjajo, da je umrljivost žensk zaradi katastrof, povezanih s klimatskimi spremembami in naravnimi nesrečami, veliko večja tam, kjer je enakopravnost med spoloma na nizki stopnji. Za razliko od žensk globalnega Juga imajo ženske v državah, ki so dosegle že sorazmerno visoko stopnjo enakopravnosti, enake možnosti tudi pri spopadanju s klimatskimi spremembami in naravnimi nesrečami, kar pomeni, da jih prizadanejo v isti meri kot pripadnike moškega spola.

Pri Ženski okoljski mreži, ki je v študiji zajela 141 držav, nadalje še ugotavljajo, da je večja izpostavljenost žensk klimatskim spremembam toliko bolj krivična, saj je znano, da imajo ženske nižji ogljični vtis kot moški. Torej je njihov vpliv na podnebje manjši, ki pa ga ženske manjšajo še z aktivnejšo udeležbo v izgradnji projektov v svojih skupnostih, s katerimi se slednje lažje spoprijemajo s problematiko klimatskih sprememb. Zavzemanje za večjo enakopravnost med spoloma in pravičnejšo družbeno ureditev je tako hkrati tudi zavzemanje za odgovornejši odnos do našega okolja in učinkovitejše spoprijemanje z vplivi klimatskih sprememb.