Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v
javno razpravo posredovalo Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. S tem zakonom želi ministrstvo urediti področje promocije kmetijskih in živilskih proizvodov v skladu z EU predpisi in po vzoru nekaterih drugih evropskih držav ter s tem ustrezno pozicionirati proizvodnjo domače hrane v slovenskem okolju.
Morebitne pripombe in predloge lahko zainteresirana javnost pošlje do vključno 6. septembra 2010 na elektronski naslov promocija.mkgp@gov.si (poštni predal bo aktiven ob koncu jutrišnjega delovnega dne).
Osnutek zakona je konec junija obravnaval tudi Svet za kmetijstvo in podeželje, ki je posvetovalno telo ministra, sistemsko ureditev promocije pa podpirajo tudi Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Kmetijsko-gozdarska zbornica in Sindikat kmetov.
Eden od ciljev zakona je vzpostavitev in promocija široko zastopane nacionalne sheme kakovosti oziroma prostovoljne označbe ter tako označenih proizvodov, ki izpolnjujejo višje kakovostne standarde. Z zakonom želi ministrstvo vzpostaviti sistemsko financiranje, načrtovanje in izvajanje promocije ter zagotoviti vpliv sektorjev na načrtovanje promocije. Prav tako želi krepiti tržni položaj in konkurenčnost proizvajalcev kmetijskih in živilskih proizvodov ter vzpostaviti možnost vključitve proizvodov v obsežnejše sheme kakovosti in spodbujati sodelovanje kmetijskih pridelovalcev, živilsko predelovalnih podjetij, njihovih reprezentativnih organizacij in države pri načrtovanju, financiranju ter izvajanju promocije. Cilj zakona je tudi izboljšanje informiranosti potrošnikov o pridelavi in predelavi ter o kakovosti, varnosti, posebnih lastnostih in prehranjevalnih koristih kmetijskih ter živilskih proizvodov in posledično utrjevanje pristojnosti potrošnikov pri odločanju za nakup teh proizvodov z neodvisnimi in verodostojnimi informacijami.
Promocija se bo lahko v skladu z EU predpisi o državnih pomočeh izvajala za kmetijske in živilske proizvode. Promocija se bo tako izvajala za sektorje mleka, mesa, krušnih žit, sadja in zelenjave ter vina.
Predlog zakona predvideva izvajanje generične promocije, to je zagotavljanje splošnih informacij o prehranjevalnih koristih kmetijskih proizvodov in njihovi priporočeni rabi, kot tudi promocije shem kakovosti, prostovoljnih označb in zaščitenih proizvodov. Generična promocija bi se po predlogu zakona do 50% financirala iz državnega proračuna, 50% pa bi se zbralo s prispevkom živilsko predelovalne industrije.
Za načrtovanje in izvajanje promocije ter pobiranje prispevka bo ministrstvo preko javnega razpisa podelilo koncesijo za izvajanje javne službe promocije. Koncesionar bo promocijo izvajal in jo načrtoval skupaj z reprezentativnimi predstavniki sektorjev, pripravljal pomembne dokumente s področja promocije, sodeloval pa bo tudi pri oblikovanju sheme kakovosti. Za zagotavljanje vpliva na načrtovanje in izvajanje promocije s strani zavezancev za plačilo prispevka bo ustanovljen Svet za promocijo, ki ga bodo sestavljale reprezentativne organizacije sektorjev, ter sektorski in posvetovalni odbori. Svet bo usmerjal in nadzoroval delo koncesionarja ter imel ključno besedo pri vseh njegovih pomembnejših aktivnostih.
Oglaševanje proizvodov iz shem kakovosti in proizvodov, označenih s prostovoljnimi označbami bi se po predlogu zakona zagotovilo iz prispevkov sektorja, tako od kmetov kot od predelovalnih podjetij, za katerega je vzpostavljena shema kakovosti, vsaj do 50% pa bi se financiralo iz državnega proračuna. Pri financiranju promocije predlog zakona predvideva, da bi prispevek, ki ga plačujejo nosilci kmetijskih gospodarstev od kmetijskih površin za zelenjavo, grozdje za vino in sadje, z izdajanjem odločb pobiral koncesionar. Na drugi strani pa bo šlo za neke vrste samoobdavčitev v primeru, ko se bo prispevek pobiral od količin primarnih kmetijskih proizvodov, ki bodo odkupljene za predelavo, od živali, ki bodo namenjene za uslužnostni zakol ali od količin, ki bodo predelane v interni realizaciji. Zavezanci za njegovo plačilo bodo tako pridelovalci kot predelovalci, odvedle pa ga bodo klavnice, mlekarne, mlini, predelovalci sadja in zelenjave ter vinske kleti.
vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
